Zgodovina

ZGODOVINA PGD MATERIJA

 12. 1. 1908 - 2018

 

Zelo kratek pregled zgodovine društva je povzet po knjigi MATARSKI GASILCI SKOZI ČAS, ki jo je društvo izdalo ob 110. obletnici ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Materija (10. 8. 2018). Knjiga ima 384 strani velikega formata, v njej je objavljenih 800 fotografij in dokumentov.

 PGD Materija Zgodovina

 

Značilno za matarsko društvo je delovanje v štirih državah: Avstro-Ogrska, Kraljevina Italija, SFR Jugoslavija – SR Slovenija in Republika Slovenija. V času Avstro-Ogrske sta bili Kranjska dežela in pozneje Dravska banovina v kraljevini Jugoslaviji na področju gasilstva razviti daleč pred gasilstvom v Istrski deželi in pozneje pod Italijo, kamor so sodili naši kraji. Maloštevilna društva, ki so se ustanovila, so imela veliko težav s financiranjem s strani Istrskega deželnega odbora. V času Kraljevine Italije ni bilo ustanovljeno nobeno društvo – kaj ustanovljeno, še tista, ki so delovala, so bila prisilno zatrta in na koncu ukinjena.

 

 I. OBDOBJE AVSTRO-OGRSKE (1905-1918)

 

1905-1907 - priprave za ustanovitev društva

1907 - ustanovljen pripravljalni odbor v sestavi:

  1. Anton MARČELJA, 4. 1879, Klana – …; rodoljub, Slovan, učitelj, nadučitelj, didaktični ravnatelj, organist, voditelj cerkvenih in prosvetnih pevskih zborov ter gledaliških skupin, vodja odbora
  2. Gašper Kaspar KASTELIC, 12. 1932, Povžane – 7. 2. 1911; rodoljub, trgovec in veleposestnik, občinski glavar (župan 1880–1911)
  3. Mihael GULIN, 9. 1880, Štore pri Celju – 1936, Opatija; rodoljub, tajnik občinskega glavarstva Materija(1905-1915), tajnik občine Materija (1919-1926)
  4. Božidar KASTELIC, 4. 1887, Povžane – 1966, Materija; sin Gašperja Kastelica, veleposestnik in trgovec, občinski glavar 1912–1915

 12. 1. 1908

Ustanovni občni zbor

 »Prostovoljnega gasilnega družtva v Materiji«

 se bo vršil v nedeljo dne 12. prosinca t. l. ob 15. uri popoludne,

v prostorih občinskega glavarstva Materija.

 K temu se vabijo vsi dosedaj že pristopli kot tudi oni, kateri želé društvu pristopiti.

- Pripravljalni odbor -

 

Vodstvo društva v letu 1908. Navajamo le nekaj imen, ki jih je mogoče razbrati iz ohranjenih dokumentov in po pripovedovanju. 

  • Božidar Teodor Kastelic - načelnik
  • Mihael Gulin - tajnik, poverjenik
  • Edvard Zupančič - denarničar (blagajnik), poverjenik
  • Ivan Nedoh - četovodja (poveljnik), poverjenik

30. 7. 1908 - kroj delovne uniforme potrdi c. kr. namestništvo v Trstu, po predhodnem pozitivnem mnenju vojaškega korpusa v Gradcu. Delovne uniforme je za člane kupilo društvo, paradne obleke pa so si morali nabaviti sami.

6. 12. 1908 - prvi občni zbor PGD Materija

Prvi občni zbor so naznanili tudi v časopisu (EDINOST, štev. 334, v Trstu, 3. decembra 1908).

(dobesedni prepis)

»Prostovoljno gasilno društvo v Materiji priredi dne 6. decembra t. l.

svoj prvi redni občni zbor

v prostorih gosp. Kasparja Kastelica

s sledečim dnevnim redom:

1.) Nagovor načelnika.

2.) Volitev odbora.

3.) Slovesna obljuba gasilcev načelniku in tega

občinskemu glavarju.

4.) Poročilo blagajnika.

6.) Sprejemanje novih členov in razni predlogi.

Odbor.«

30. 3. 1910 - sta načelnik društva Božidar Kastelic in njegov oče, občinski glavar Gašper Kastelic, poslala veleslavnemu Deželnemu odboru v Poreču prošnjo za pomoč gasilnemu društvu.

15. 7. 1910 - je deželni odbor obvestil Gasilno društvo Materija in Okraj Volosko (Podgrad) ter občinsko glavarstvo, da je prošnja ugodno rešena, in naložil okraju, da mora matarskim gasilcem izplačati 600 kron za nabavo izključno brizgalne in gasilskega orodja. Ampak to je bilo veliko premalo za nakup brizgalne. Manjkalo jim je še 400 kron.

V letu 1912 je v Materijo prišla vprežna ročna brizgalna s pripadajočo opremo, v vrednosti 1000 kron.

28. 7. 1914 - 11. 11. 1918 - prva svetovna vojna

Prva mobilizacija 25. julija 1914 (za vojno sposobnih moških od 21. do 42. leta starosti) in druga od leta 1916 do septembra 1918 (za vojno sposobnih moških od 15. do 70. leta starosti) sta zajeli večino aktivnih pripadnikov gasilskega društva. Na domovih so ostali le otroci, ženske in stari ljudje ter tisti moški, ki niso bili vpoklicani (zaradi različnih razlogov), zato so se slednjim posmehovali: »Kdor ni za drugo rabo, naj varje dom in babo.«

Prvi dve leti društvo ni prenehalo z delovanjem, je pa bilo njegovo delovanje zelo okrnjeno. Po odhodu še preostalih nosilcev delovanja društva v vojno pa je društvo mirovalo. Orodje in oprema sta bila shranjena pri občinskem glavarju in so ju verjetno uporabljali tudi pri gašenju požarov v bližnjih vaseh.

 

 II. OBDOBJE KRALJEVINE ITALIJE (FAŠIZEM) IN 2. SVETOVNA VOJNA (1918–1945)

 

Takoj po razpadu avstro-ogrske monarhije ob koncu prve svetovne vojne (11. november 1918) je naše ozemlje na podlagi Londonskega sporazuma zasedla Kraljevina Italija in 5. novembra 1918 na zasedenem ozemlju uvedla poleg vojaške tudi civilno upravo. Marca 1919 so bili v večini slovenskih in hrvaških občin odstavljeni avstro-ogrski župani, občinska uprava pa je bila izročena civilnim občinskim komisarjem. Oktobra 1922 oblast v Italiji prevzame fašistična stranka.

Za fašizem je veljalo, da je država združena v eno nacijo, v kateri so vsi med seboj izenačeni. Vlada je v svojem programu določila, da so sestavni deli Italije vsa priključena (okupirana) ozemlja. Mussolini je na vsak način poskušal zbrisati tuje narodnosti (med njimi tudi slovensko), ki so živele znotraj italijanskih meja.

V letu 1923 je italijanska oblast prepovedala rabo slovenskega jezika v javnem življenju. Istega leta v marcu je bil izdan odlok o spremembi slovenskih in hrvaških krajevnih imen v Julijski krajini v italijansko obliko, odpravljeni so bili vsi slovenski napisi. V šolah so uvedli poučevanje v italijanščini.

Aprila 1927 je bil sprejet državni odlok, ki je določal merila in načine, po katerih so bile vsem 'tujerodnim' priimkom 'vrnjene' njihove italijanske oblike. Odlok je zadeval predvsem slovenska in druga slovanska imena na 'osvobojenem' vzhodnem robu italijanske države, vse do rapalske meje. Poitalijančevanje slovenskih imen in priimkov je fašizem evfemistično poimenoval »etnična bonifika«, kar pa ni bilo nič drugega kot elementarno etnično čiščenje na državni ravni (neke vrste genocid), ki je trajalo skozi celo dobo fašizma.

Fašizem je bil na zmagovitem pohodu. Razpuščena so bila vsa politična, gospodarska, kulturna in športna društva Slovencev pod Italijo. To je bilo sklenjeno na konferenci obmejnih pokrajinskih fašističnih tajnikov 12. junija 1927 v Trstu. Istega leta 6. julija ukinejo materinščino v zadnjih razredih osnovnih šol ter prepovejo nadaljnje izhajanje slovenskega časopisja, odredijo prisiljen vpis vse mladine v »balille in avantgardiste«, odpravijo slovenske pridige in popolno izključijo slovenski jezik iz cerkve ter zasežejo vse slovanske gospodarske ustanove.

Fašistična gonja pa se ni omejila samo na politična, kulturna in športna društva, temveč je bila uperjena proti vsem slovenskim društvom, tudi podpornim in dobrodelnim, med katere so uvrščali tudi gasilska društva. Za prepovedana društva in ustanove je bila predvidena zaplemba njihovega premoženja, ki je postalo last fašističnih organizacij.

Primorski Slovenci so bili med obema vojnama načrtno izpostavljeni fašističnemu nasilju in gospodarsko zatirani, zaradi česar se jih je okrog 100.000 prisiljeno izselilo, večinoma v Jugoslavijo. Med temi sta bila tudi Edvard Zupančič z družino iz Materije (ustanovni član društva) in Ivan Nedoh z družino iz Povžan (ustanovni član in prvi četovodja – poveljnik). Začasno so se izselili v Jugoslavijo na Štajersko.

 

Delovanje društva v času fašizma

Septembra 1920 je Fran Barle, starešina »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«, pripravil obsežno gasilsko knjižico, v kateri je opisal poslovnik, gasilsko uniformo, osebno opremo gasilcev, oznake funkcionarjev, proste vaje, redovne vaje z orodjem in gasilska znamenja s piščalko, trobento in rogom. Žal to kvalitetno in strokovno gradivo ni več veljalo za prostovoljna gasilska društva na Primorskem. Kljub temu menimo, da so naši gasilci v času italijanskega fašizma na skrivaj hranili zgoraj omenjeno knjižico in se po njej vsaj delno ravnali. Po pripovedovanju so bili do leta 1925 zelo podobno organizirani in so medsebojno komunicirali (poveljevali v slovenskem jeziku) kot gasilci v Jugoslaviji.

Matarski gasilci so se želeli organizirati oz. nadaljevati z delom v gasilskem društvu, tako kot je bilo pod Avstro-Ogrsko. Nekaj zagretih gasilcev rodoljubov je v letu 1919 ponovno obudilo gasilsko društvo. Imeli so brizgalno, orodje in opremo ter delovno in svečano uniformo. V gasilske vrste je vstopilo tudi nekaj novih članov. Budno so spremljali, kako se razvija gasilstvo pri sonarodnjakih v Jugoslaviji. V začetku je vse kazalo, da ne bo nobenih težav, saj so jih italijanske oblasti pustile pri miru in so lahko opravljali svoje poslanstvo tudi s pomočjo občine. Celo nošnjo 'avstro-ogrske' paradne uniforme so jim dovolili, prav tako uporabo svojega slovenskega jezika. A takšno stanje ni trajalo dolgo.

Fašistični zatiralci so iz sovraštva do vsega, kar je spominjalo na slovenski narod in kulturo, to tudi 'uničili'. Predvidevamo, da so se člani Kulturno prosvetnega društva Zarja iz Materije zatekli pod okrilje gasilskega društva, da so lahko nadaljevali svoje poslanstvo. Tudi ta rešitev je trajala le kratek čas.

Močan vpliv društva na občane (društvo je bilo zadnja »trdnjava« pri obrambi slovenskega jezika in kulture) ni šel v račun fašističnim oblastem. Začeli so postavljati vse mogoče ovire, v vsaki malenkosti so iskali vzrok za prepoved prireditve ali drugega dogodka. Prihajalo je do nenehnih sporov z italijanskimi oblastmi (občina, karabinjerji, 'financa'). Po pripovedovanju so takratne italijanske oblasti vsilile svoj način organizacije in poveljevanja v društvu, kar je zavedne rodoljube odvračalo od društva. Vrste so se pričele redčiti, in to je bil cilj Italijanov, misleč »manj jih bo, lažje jih bomo obvladali«. Svoje so naredili redni vpoklici na služenje vojaškega roka in vpoklici vojaških obveznikov v različne vojne, v katere se je vpletla Italija (zmanjkale so cele generacije). Prostovoljno delo in vnema gasilcev sta počasi zamirala, zaradi česar so se gasilci zbirali samo ob klicu na pomoč, zato jih občina ni več finančno podpirala. Podesta (župan) in občinski uslužbenci so hitro sprevideli, da v primeru požara ni nikogar, ki bo lahko gasil, na pomoč poklicnih gasilcev iz korpusa v Reki pa niso mogli računati, ker je imel obširen teritorij in druge obveznosti. Zato je bilo treba z gasilskim društvom nekaj storiti, si ga pokoriti in vzdrževati njegovo delovanje le toliko, kot je nujno potrebno. Ubrali so drugačno taktiko.

Tako kot drugod je podesta tudi v Občini Materija sledil navodilom in v letu 1926 napovedal razpustitev društva. Prepovedali so organiziranje tradicionalnih plesov, s katerimi je društvo prišlo do prepotrebnih finančnih sredstev. V Materiji so bili plesi in veselice najmanj trikrat na leto. Gasilci so posojali leseno plesišče (brjal) tudi drugim vasem. Fašistična občinska oblast je hotela društvo ponovno 'lažno' obuditi 24. januarja 1927, ko je podesta Občine Materija poklical nekaj 'zaupnih mož' in nekaj članov gasilskega društva v občinsko pisarno. Razlog nenavadnega sklica je bila razpustitev upravnega odbora društva, ker je 'premalo aktiven'. V resnici pa pri fašističnih oblasteh ni užival zaupanja.

PGD Materija je bilo v času fašizma opredeljeno kot nevarno državi in umeščeno na seznam subverzivnih društev na zasedenem ozemlju pod Kraljevino Italijo.

Iz registra Slovanskih subverzivnih društev na območju pokrajine Istre je razvidno, da so Prostovoljno gasilsko društvo Materija (Corpo dei pompieri volontari di Matteria) vodili naslednji (kdaj, se ne ve):

  • predsednik Marenzi baron Hanzi Ivan (Marenzi barone Giovanni) (1897-1932),
  • podpredsednik in poveljnik Anton Jaksetič (Antonio Jaksetich) (1882-1936),
  • tajnik in blagajnik Ivan Babuder (Giovanni Babuder) (1898-1978).

Katerega leta je fašistična oblast z odločbo razpustila društvo in mu po zakonu zaplenila tudi celotno orodje, opremo in inventar z blagajno vred, ni uradnega podatka. Skoraj vsa društva na Primorskem so v času okupacije Italije prenehala delovati še pred letom 1930. Naše društvo naj bi delovalo do leta 1937, pod okriljem 21. korpusa poklicnih gasilcev na Reki.

 

Druga svetovna vojna

Za zgodovino gasilskega društva ima krvavi dogodek 14. septembra 1943 nepopravljive posledice. Takoj po kapitulaciji Italije v začetku septembra 1943 so Nemci okupirali severno Italijo in naše kraje. V popoldanskih urah je nemška kolona vozil (trije oklepni transporterji in dve terenski vozili) krenila iz Kozine proti Podgradu na pregled stanja ob glavni cesti. Na tem 'krvavem pohodu' so v Materiji ubili osem mladih partizanov in požgali Zupančičevo hišo, v kateri je bil shranjen arhiv društva (1908–1943). Tam so hranili tudi brizgalno in drugo gasilsko orodje ter opremo. Nastala je neprecenljiva in nepopravljiva škoda za zgodovino društva. Uničeno je bilo 36 let zgodovine. Zgoreli so tudi brizgalna, cevi, orodje in oprema. Ohranilo se je le nekaj gasilskih predmetov, ki so jih imeli gasilci na svojih domovih.

 

III. OBDOBJE JUGOSLAVIJE  DO SAMOSTOJNE SLOVENIJE (1945-1991)

 1945

Obnavljanje povojnega gasilstva je temeljilo na odločitvi partizanske 'vlade med vojno' v letu 1944 o »obnavljanju razpuščenih, reorganizaciji obstoječih in ustanavljanju novih gasilskih enot«.

Po osvoboditvi maja 1945 se je nova ljudska oblast znašla pred težkimi vprašanji in problemi, med katerimi je bila tudi zaščita pred požari, eksplozijami in elementarnimi nesrečami. Ministrstvo za notranje zadeve FLRJ, je izdalo »uredbo o organizaciji protipožarne zaščite«. Pri republiških ministrstvih so bili ustanovljeni Odseki za protipožarno zaščito, na nivoju okrajev pa so bili določeni referenti pri Tajništvih za notranje zadeve. Pri ministrstvu je bil ustanovljen odsek Narodne milice, v njen sestav pa je spadala gasilska milica kot oblika poklicnega gasilstva (delovala do leta 1951).

 

1946

V letu 1946 je veljala še gasilska zakonodaja iz leta 1933 (v Kraljevini Jugoslaviji so po letu 1933 gasilska društva preimenovali v gasilske čete). Takratna povojna oblast je pritiskala na KNOO k obuditvi delovanja gasilskih čet in ustanavljanju društev. Tako so matarski gasilci po vzoru gasilskih čet drugod po državi formirali gasilsko četo z dvema desetinama 'gasilcev' brez uniform. Od opreme sta po vojni ostali dve lestvi s podaljškom, kljukasta lestev, dva opasača in brentača ter nekaj avstrijskih čelad (šlemov).

Na čelu gasilske čete so bili:

  • Stanko Dekleva, predsednik,
  • Mirko Babuder, poveljnik (komandir čete),
  • Anton Babič, podpoveljnik (desetar).

 

1947

Krajevni ljudski odbor je bil naklonjen ustanovitvi društva. Razmišljali so o gradnji zadružnega in gasilskega doma pod eno streho. Kajti matarsko gasilsko društvo oz. četa je bilo eno redkih daleč naokrog, ki v svoji zgodovini od leta 1908 ni imelo svojega gasilskega doma. Zato so videli priložnost gradnje doma v okviru zadružnega doma, pod okriljem obnovitvene zadruge. Po začetih gradbenih delih je gradnja zastala in se nikdar več nadaljevala. Tako je projekt klavrno propadel.

V tem letu so gasilci prvič aktivno sodelovali v iskalni akciji za pogrešanim domačinom iz Gradišice.

 

1948

Zakon o prostovoljnih gasilskih društvih je Ljudska skupščina LRS sprejela dne 14. 5. 1948. Z zakonom je gasilska organizacija dobila svojo dokončno obliko delovanja.

Ponovna ustanovitev PGD Materija (»preosnovanje« iz gasilske čete v prostovoljno gasilsko društvo). Dne 16. 10. 1948 je bilo društvo registrirano.

Prvega osemdnevnega tečaja v Št. Petru na Krasu (Pivka) so se udeležili: Oskar Krebelj - »B'kov« iz Rožic, Alojz Kljun - »Grgorječev«, Ivan Fabjančič – »Janez Biščov«, Ciril Vatovec - »Tunčov«, Berto Stranščak - »Šuhčov«, Franc Babuder - »Niko Bubčov«

Prvo vodstvo PGD Materija:

  • predsednik Stanko Dekleva,
  • poveljnik Mirko Babuder,
  • podpoveljnik (desetar) Anton Babič.

 

1949

V juniju je Republiški sekretariat za notranje zadeve v imenu Vlade LRS gasilskemu društvu podaril popolnoma novo motorno brizgalno. Ob tej priliki je društvo prejelo tudi pohvalo za dotedanje uspešno delo. S to pridobitvijo sta se dvignili morala in zavest članov - gasilcev.

 

1950

Tega leta je Gasilska zveza Slovenije sprejela nov pravilnik o gasilskih uniformah, znakih in činih. Gasilsko uniformo so tako po pravilniku smeli nositi le aktivni in zaslužni člani v prostovoljnem gasilstvu. Delovna uniforma je bila enaka tako za člane kot za članice in je bila narejena iz platna sivozelene barve ali sukna temno sive barve. Svečana uniforma članic je bila narejena iz modrega sukna.

V gasilstvu se je vodila zelo močna propaganda: »V gasilske vrste se mora vključiti čim več žensk in starejših gasilcev.« S pridobivanjem novih članov so gasilska društva imela na Okrajni gasilski zvezi določene bonitete, prav tako KLO pri okraju.

Na krajevnem zboru gasilstva v Materij so imenovali zaslužne člane PGD Materija (častni člani):

  • Ivan Mezgec,1879, Bač (Škrkuv - Škrk), član 1908
  • Božidar Kastelic, 1887, Materija (Kastelčuv - Kastelc), član 1908
  • Ivan Nedoh, 1889, Povžane (Ivn Pajsrjuv - Pajsr), član 1908
  • Anton Babuder, 1896, Materija (Toni Kranjčuv - Kranjc), član 1914
  • Franc Opara, 1901, Rožice (Frane Sluguv - Sluga), član 1919
  • Franc Babuder, 1905, Materija (Bubčuv - Bubc), član 1923

 

1951

Ustanovljena prva pionirska desetina v društvu.

OGZ Sežana je v začetku leta poslala v trimesečno častniško šolo v Medvode tovariša Branka Nedoha.

Dne 11. novembra 1951 je GZ LRS priznala čin gasilskega častnika Slavku Zupančiču na podlagi sklepa plenarnega zasedanja GZLRS z dne 2. aprila 1950.

 

1952

Pozno poleti je Franc Babuder iz železniške postaje na Kozini z 'v'zićjn' (dvokolesni manjši lesen voziček) v Materijo peš pripeljal 'ta pravo' gasilsko sireno, kajti društvo brez gasilske sirene na strehi ni pravo društvo. Ker gasilci takrat še niso imeli gasilskega doma, je Občina Materija odločila, da bodo montirali sireno na najvišjem delu strehe občinske stavbe in šole na naslovu Materija 18.

V tem letu je društvo zaznamovalo predvsem veliko prizadevanje za nabavo prepotrebnega gasilskega vozila. V teh prizadevanjih so uporabili tudi različne poti, ki niso bile najbolj všeč »predpostavljenim po politični in gasilski hierarhiji«. Poveljnik društva Slavko Zupančič se je za nabavo dogovarjal tudi mimo njih, zaradi česar je bil deležen raznih inšpekcij in osebne diskreditacije v letu 1954.

Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo:

  • predsednik Ivan Fabjančič
  • poveljnik Slavko Zupančič,
  • sekretar, tajnik Anton Bubnič

 

1953

Mesec september je bil za matarske gasilce zelo pester. Najprej so se skupaj z matarsko mladino (Bač, Materija, Povžane in Rožice) pripravljali na odhod na veliko proslavo na Okroglici pri Gorici, takoj nato so se udeležili velikega gasilskega festivala v Sežani, kjer so čestitke in pohvale prihajale z vseh strani. Razglašeni so bili za najboljše gasilsko društvo v Okrajni gasilski zvezi Sežana.

OGZ Sežana je imenovala Mirka Babudra za poveljnika III. sektorja v OGZ Sežana za obdobje 1951-1953.

Tega leta je društvo dobilo prvo gasilsko vozilo v zgodovini društva (Opel Blitz).

 

1954

Razvitje društvenega prapora.

Ustanovljena prva ženska desetina v društvu.

Požarni sektorji in rajoni.

Dne 24. 7. 1954 je bil v prostorih Okrajne gasilske zveze Sežana sestanek poveljnikov PGD, častnikov in podčastnikov. Navajamo izvleček zapisnika: »Na podlagi sklepa druge seje upravnega odbora OGZ se območje Okrajnega ljudskega odbora Sežana razdeli na požarne sektorje in rajone, izvolijo se sektorski poveljniki. Okraj je razdeljen na tri sektorje in zajema naslednja društva ter vasi:

  1. sektor obsega rajona: PGD Komen in Dutovlje (v načrtu je, da se tekom tega leta ustanovi PGD Štanjel)
  2. sektor obsega rajone: PGD Sežana, Senožeče, Divača in Lokev
  3. sektor obsega rajona PGD Materija in Podgrad (pričelo se je že s pripravami za ustanovitev društva v Hrpeljah - Kozini), poveljnik sektorja Branko Nedoh, častnik PGD Materija.

Rajon PGD Materija obsega naslednje vasi: Materija, Povžane, Bač, Odolina, Gradišica, Artviže, Ostrovica, Mrše, Orehek, Tatre, Markovščina, Velike Loče, Slivje, Skadanščina, Brezovica, Slope, Hrpelje, Nasirec, Krvavi Potok, Vrhpolje, Mihele, Klanec, Ocizla, Beka, Petrinje, Prešnica, Brgod, Črnotiče, Podgorje, Praproče, Rakitovec, Zazid, Črni Kal, Gabrovica, Osp, Dol, Hrastovlje, Zanigrad, Bezovica, Loka, Podpeč, Cepki, Krnica, Rižana, Rožar, Stepani, Kastelec, Gračišče, Kubed, Butari, Dvori, Movraž, Smokvica, Šukljani, Trebeše, Karli, Lukini, Maršiči, Olika, Peraji, Pisari, Sočerga, Sokoliči, Šeki, Tuljaki, Kocjančiči in Kortina.

Po ustanovitvi in usposobitvi PGD v Hrpeljah bi vasi, vpisane naprej od Hrpelj, odpadle na rajon novoustanovljenega društva. Poleg tega je predvidena ustanovitev še PGD v Gračišču.«

Tega leta so se v PGD Materija vršili kar trije občni zbori: 23. 1. 1954 ob 19. uri redni občni zbor; 24. 7. 1954 izredni občni zbor, sklican je bil po naročilu OGZ Sežana (razrešitev poveljnika OGZ in društva); avgusta 1954 izredni občni zbor po zahtevi OGZ Sežana, predstavitev ugotovitev ob reviziji finančnega in administrativnega poslovanja.

Izvolili so začasni UO in vodstvo društva, ki je vodilo društvo do volitev v naslednjem letu:

  • predsednik Ivan Maglica,
  • poveljnik Anton Babič.

OGZ Sežana je imenovala:

  • Branka Nedoha za poveljnika III. sektorja v OGZ Sežana 1954–…

Na prvem okrajnem gasilskem festivalu v Kopru 2. in 3. oktobra 1954 je iz OGZ Sežana sodelovalo 108 gasilcev in gasilk s tremi društvenimi prapori. Festivala so se iz Materije udeležili: desetina članov v svečanih uniformah, ženska desetina in desetina pionirjev.

V decembru je zaradi otroške igre pogorelo orodišče PGD Materija (Lujzetuv skdnj), v katerem je bila vsa gasilska oprema, orodje in vozilo Opel Blitz. Na veliko srečo so iz goreče stavbe uspeli rešiti vso opremo, orodje in gasilsko vozilo.

 

1955

Občini Materija in Podgrad sta bili ukinjeni in pridruženi Občini Hrpelje.

Okrajna gasilska zveza Koper je bila ustanovljena 28. 8. 1955 in je zajemala vse občinske gasilske zveze (9) iz nekdanjih okrajev Sežana, Postojna in Koper.

Kategorizacija PGD. Na podlagi posveta poveljnikov občinskih gasilskih zvez ter tajništva za notranje zadeve Koper je bilo določeno, da so društva razporejena v naslednje kategorije:

  • A: PGD Koper (poklicni), Postojna, Ilirska Bistrica, Sežana in Piran.
  • B: PGD Divača, Izola, Knežak, Materija, Pivka in Studeno.
  • C: PGD Bač, Dekani, Dutovlje, Hruševje, Jelšane, Koper, Lokev, Marezige, Planina pri Rakeku, Podgrad, Ponikve, Prem, Puče, Razdrto, Senožeče, Slavina, Šmarje, Zagorje, Velik Otok in Košana.

PIGD (prostovoljna industrijska gasilska društva) niso bila kategorizirana.

Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo:

  • predsednik Ivan Godina,
  • poveljnik Anton Babič.

 

1956-1960

Pričetek priprav na gradnjo gasilskega doma. Projekt za adaptacijo gasilskega doma je pripravilo podjetje Projekt Koper. Gasilski dom ni bil nikoli zgrajen po projektu, temveč so gradnjo prilagajali financam. Les (deske) so iz Brezovice pripeljali v Materijo, prav tako špirovce iz Odoline. Ker pa je predsednik društva – revirni gozdar odkazal za posek 'preveč' lesa na panju, so višek prodali in kupili drugi gradbeni material. Dotok finančnih sredstev iz Občine Hrpelje ni bil tak, kot so se dogovorili. Tudi OGZ Koper ni imela dovolj sredstev. Kljub dobri volji in želji gasilcev, da bi končno prišli do svojega doma, gradnja ni stekla, kot je bilo načrtovano.

 

1958

16. oktobra 1958 je bil sprejet nov pravilnik o gasilskih uniformah, znakih in činih, ki se je v marsičem razlikoval od prejšnjega pravilnika. Novosti so bile predvsem v barvi, obliki kroja ter našitkov za oznake položajev in činov v gasilski organizaciji. Po novem pravilniku so bili upravičeni nositi gasilsko uniformo zgolj operativni člani gasilske organizacije. Siva barva nove uniforme je povzročala največ nesoglasij in kritik med gasilci.

 

1959-1960

Vse je bilo podrejeno gradnji novega gasilskega doma.

 

1961

Po prihodu iz JLA je Emil Babuder iz Materije odšel tri mesece v gasilsko šolo v Medvode. Do odhoda v Sežano leta 1966 je bil v našem društvu poveljnik z največjim strokovnim znanjem na področju gasilstva. Tudi pozneje je rad priskočil na pomoč.

 

1962

Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo:

  • Angel Vidmar, predsednik, 1962-1971,
  • Emil Babuder, poveljnik, 1962-1966,
  • Slavica Kocjančič, tajnica, 1962.

 

1963

V začetku leta 1963 sta se na podlagi Zakona o območjih okrajev in občin LRS iz leta 1962 združila okrajna ljudska odbora Koper in Nova Gorica ter oblikovala okraj za območje Primorske (skupščino okraja Koper). Na tej osnovi sta se združili tudi okrajni gasilski zvezi v Kopru in Novi Gorici v Okrajno gasilsko zvezo Koper. Tako je zveza združevala vse primorske gasilce od Trente do Pirana.

  • Marija Zadnik, tajnica, 1963-1965

 

1964

Konec leta 1964 je bil sprejet zakon, s katerim je ozemlje LRS razdeljeno na 4 okraje in 62 občin (okraji Celje, Ljubljana, Maribor in Koper – kamor je sodila Občina Sežana).

»Če smo na materialnem področju s pomočjo ostalih činiteljev družbe napravili v zadnjih letih dober korak naprej v gasilstvu, nismo prav gotovo v zadostni meri izkoristili vseh danih možnosti za vzgojo kadra in pomlajevanje društev« je bila kritična ocena GZ RS.

 

1965

V Lipici se je odvijalo gasilsko tekmovanje z dvema motornima brizgalnama, na njem je sodelovala tudi ekipa iz Materije. Po končanem tekmovanju je bila prireditev, na kateri so matarskim gasilcem izročili kombi znamke IMV 1000.

Okraji so dokončno ukinjeni 31. 3. 1965, njihove pristojnosti pa preidejo na občine, ki postanejo najvišje lokalne upravne enote znotraj republike. Na tej podlagi so bile pristojnosti okrajnih gasilskih zvez prenesene na občinske gasilske zveze. Po ukinitvi Okrajne gasilske zveze Koper in njenega poveljstva se je ustanovil Štab poveljstva gasilcev za Primorsko. Poveljstvo je delovalo do leta 1982, ko so se oblikovala poveljstva po območjih.

  • Emil Ivanovič, tajnik, 1965-1971

 

1966

V tem letu se je ekipa PGD Materija udeležila gasilskega tekmovanja, ki ga je organizirala OGZ Sežana v Komnu. Na tekmovanju je ekipa nastopala pod mentorstvom poveljnika Emila Babudra (Milče Bubčuv) in osvojila prvo mesto. To je bil prvi osvojen pokal za društvo.

Emil Babuder se je odselil v Sežano. Na njegovo mesto so izvolili Albina Hrvatin (Durćja), ki je bil poveljnik  med leti 1966-1969.

Tega leta je gasilske vrste v društvu zapustila najbolj 'markantna osebnost' v zgodovini društva - Božidar Teodor Kastelic (28. 4. 1887-1966). Bil je član pripravljalnega odbora za ustanovitev društva in ustanovni član PGD Materija, načelnik in častni načelnik od leta 1908, ustanovni član gasilske čete leta 1946 in društva 1948 ter zaslužni (častni) član društva od leta 1950.

 

1967

V tem letu je bilo v našem društvu 60 članov (najštevilčnejše društvo v OGZ Sežana), od teh 10 izprašanih gasilcev, 1 podčastnik, 1 častnik, 14 rezervnih članov, 4 mladinci, 7 mladink, 12 pionirjev in 13 zaslužnih članov.

 

1968

25. 8. 1968 so v Materiji praznovali 60-letnico delovanja PGD. Osrednja prireditev se je odvijala na »Durćjevi vagradi« v Povžanah. V sklopu praznovanja je društvo v sodelovanju z OGZ Sežana organiziralo občinsko gasilsko tekmovanje v vseh kategorijah. Iz našega društva se je na tekmovanju najbolje odrezala desetina pionirjev in zmagala v svoji kategoriji. V oktobru istega leta je sledilo regijsko tekmovanje, ki se je odvijalo v Rakovem Škocjanu, kjer so ponovno zmagali. To je bila vstopnica za republiško prvenstvo pionirskih in mladinskih desetin.

 

1969

Uvrstitev ekipe pionirjev na državno tekmovanje

Prvič v zgodovini društva se je ekipa društva uvrstila na državno (republiško) tekmovanje. To je bila ekipa pionirjev, ki se je uvrstila na republiško prvenstvo pionirskih in mladinskih desetin, ki se odvijalo v Laškem, in dosegla peto mesto, kar je najboljša uvrstitev na državnih prvenstvih do danes.

OGZ Sežana je v tem letu za društvo nabavila brizgalno tipa Rosenbauer.

  • Jožef Mezgec, poveljnik, 1969-1971 (marec)

 

1970

Neke noči v oktobru so bili matarski gasilci angažirani v obsežni iskalni akciji pogrešane deklice v Prapročah. V jutranjih urah je bila deklica najdena.

11. novembra 1970 je tovarno Plama zajel katastrofalni požar. Ker so gorele nevarne snovi, se PGD niso udeležila gašenja, ker niso imela primerne opreme in znanja, med njimi je bilo tudi naše društvo. Gašenje požara so prevzeli poklicni gasilci iz Kopra in Trsta.

 

1971

Na občnem zboru marca so izvolili novo vodstvo:

  • predsednik Zvonimir Sila,
  • poveljnik Jožef Mezgec,
  • tajnica Marija Zadnik.

Zaradi selitve v drugi kraj je iz društva izstopil Angel Vidmar, član in predsednik društva od 1962 do 1971.

 

1972

Na območju Občine Sežana (OGZ) je v sedmih dneh (med 15. in 22. marcem) izbruhnilo 47 gozdnih požarov. Ocenili so jih kot elementarno nesrečo. Pri gašenju so pomagale enote civilne zaščite in vojaki JLA. Vodenje gašenja je prevzela CZ, ki je delovala zelo okorno in nepovezano.

 

1973

V tem letu je bilo 60 gozdnih požarov, od tega kar 32 samo v juniju.

 

1974

Dne 21. 9. 1974 so se na sestanku društva odločili, da nabavijo gasilsko vozilo TAM 2001 G. Manjkajoči del sredstev je društvo zbiralo pri raznih donatorjih.

Izvolili so novo vodstvo društva:

  • predsednik Stanislav Benčič,
  • poveljnik Jože Mezgec,
  • tajnica Marija Zadnik,
  • blagajnik Zvonimir Sila.

 

1975

Velika pridobitev za matarske gasilce se je zgodila 10. septembra 1975, ko je predsednik izvršnega sveta skupščine Občine Sežana predsedniku GD Materija Slavku Benčiču v imenu OGZ Sežana predal vozilo TAM 2001 G.

Na občnem zboru društva 25. 12. 1975 so  izvolili novo vodstvo:

  • predsednik Savo Pleskonjič,
  • poveljnik Jože Mezgec,
  • blagajnik in tajnik Zvonimir Sila.

 

1976

Predsednik je v svojem poročilu navedel: »V letu 1976 smo se posvetili reorganizaciji v društvu. Imeli smo precej pisanih članov, ki pa se niso odzivali na vabila ali pa na klic sirene, zato smo sprejeli sklep, da se take člane črta iz seznama društva, istočasno pa uredi matično knjigo z novim popisom članov.«

 

1977

Končana je bil predzadnja faza adaptacije gasilskega doma.

 

1978

70-letnico delovanja gasilskega društva so praznovali v bolj klavrnem vzdušju, ker niso izpeljali vsega, kar so načrtovali. Zaradi objektivnih in subjektivnih težav niso dokončali prenove gasilskega doma in niso izdali društvene kronike. Obletnico so obeležili z občinskim gasilskim tekmovanjem. Ob obletnici je bilo gasilskemu društvu podeljeno odlikovanje II/710. Sklenili so, da otvoritev in proslavljanje 70-letnice ter izdajo kronike prestavijo v naslednje leto, kar pa se ni zgodilo.

 

1979

Na občnem zboru so bili izvoljeni:

  • predsednik Savo Pleskonjič,
  • poveljnik Marjan Zirnstein,
  • tajnik Franc Mali,
  • blagajnik Zvonimir Sila.

 

1980

Asfaltirali so dvorišče pred gasilskim domom. Na streho doma so postavili žlebove in odtočne cevi, v klubskem prostoru pa so obnovili električno inštalacijo.

 

1981

Najzahtevnejše je bilo posredovanje dne 4. 4. 1981, ko je eksplozija razdejala mizarsko delavnico Bolčič v Klancu pri Kozini. V nezgodi sta umrli dve osebi.

 

1982

V letu 1982 so sodelovali na desetih požarih, pri katerih je sodelovalo 50 gasilcev. Dva dni so gasili površinski požar nad Buzetom na hrvaški strani. Obsežen je bil tudi požar ob železniški progi Štanjel–Branik.

 

1983

Na občinsko tekmovanje v Sežani je odšla le pionirska ekipa pod vodstvom mentorja Danyja Hrvatina. Zaradi slabih medsebojnih odnosov se člani tekmovanja niso udeležiti.

 

1984

Letna konferenca (občni zbor, op. a.) gasilskega društva je bila 11. 2. 1984 ob 18. uri v prostorih društva. Predsednik društva je v svojem poročilu opozoril na: »Skromno udeležbo pri gašenju požarov, tudi pri drugih aktivnostih ni veliko boljše. Apelira na člane, da postanejo bolj vestni in delavni, ker v nasprotnem takšno obnašanje pelje v 'propast' društva. V društvu imajo zelo dober podmladek, ki želi delati, zato mu morajo starejši člani ponuditi vzgled in voljo do dela, še posebej tisti člani, ki so z izobraževanjem pridobili naziv podčastnikov in častnikov.«

 

1985

Občni zbor je bil sklican v soboto, 30. 3. 1985. Prišlo je nekaj članov in nekaj mladine. Zaradi premajhnega števila prisotnih članov je bil zbor nesklepčen in pozneje preklican.

Tako kot nekajkrat v zgodovini društva se je tudi tokrat našla skupina članov, ki jim ni bilo vseeno, kaj se bo zgodilo z društvom. Ugotovili so, da je društvo 'na tleh' in da je ogrožen njegov obstoj. Stopili so do dr. Cirila Kastelica iz Povžan in mu obrazložil nastalo situacijo ter ga prosili, če bi prevzel vodenje društva. Razumel je stisko gasilcev in pristal na ponujeno funkcijo. Dogovorili so se za sestavo organov društva in za datum sklica volilnega občnega zbora, ki je potekal 12. 4. 1985 ob 19. uri v mladinskem klubu v Materiji. Mladinski klub je bil nabito poln (76 članov). Razrešili so staro in za obdobje dveh let izvolili novo vodstvo društva. V matarskem gasilstvu je zavel nov veter.

Na občnem zboru so bili izvoljeni v novo vodstvo:

  • predsednik dr. Ciril Kastelic,
  • poveljnik Ivan Fabjančič,
  • tajnik Franc Mali,
  • blagajnik Zvonimir Sila.

 

1986

Tega leta je OGZ Sežana opremila društva z nekaj motornimi pihalniki znamke CIFARELLI. Prvič so bili uporabljeni pri gašenju površinskega požara na Kojniku pri Podgorju. Gasilci so se zelo pohvalno izrazili glede učinkovitosti gašenja s pihalniki, zlasti če delujejo v skupini.

 

1987

Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo:

  • predsednik Darij Škerjanc,
  • poveljnik Ivan Fabjančič,
  • tajnik Zlatko Segulin,
  • blagajnik Zvonimir Sila.

Dne 11. 7. 1987 je bilo za ekipi članov in veteranov regijsko tekmovanje v Postojni. Veterani so spet osvojili prvo mesto in tako možnost za nastop na republiškem tekmovanju v Ribnici.

 

1988

Prireditev ob 80-letnici delovanja se je odvijala na športnem igrišču 14. avgusta 1988. Osrednja točka praznovanja je bila otvoritev prenovljenega gasilskega doma. V štirih letih so iz zgradbe (gasilski dom), ki je propadala, naredili eno lepših zgradb v našem kraju. V celoti so jo obnovili (zunaj in znotraj) in z zadovoljstvom ugotovili, da obnovljeni in prenovljeni gasilski dom funkcionalno zadošča za potrebe GD Materija. Tega pa ne bi storili brez podpore vseh članov društva, ki so opravili več sto prostovoljnih ur in žrtvovali veliko svojega prostega časa. Pri tem ne smemo zanemariti pomoči OZD in TOZD.

Od OGZ so dobili novo cisterno TAM 130.

 

1989

Zaradi zelo dolgega sušnega obdobja in za tisti čas zelo visokih temperatur je bila v januarju razglašena velika požarna ogroženost. Kljub požarni ogroženosti je bilo nujno razvažati vodo po vaseh.

 

1990

Dne 29. 9. tega leta je GD Materija organiziralo občinsko gasilsko tekmovanje članov, mladine in veteranov, skupaj 18 ekip (2 ekipi veteranov, 3 ekipe mladink, 4 ekipe mladincev in 9 ekip članov).

 

 IV. OBDOBJE SAMOSTOJNE SLOVENIJE (1991–2018)

1991

Tako kot tisoči po Sloveniji tudi člani gasilskega društva v Materiji niso nemo opazovali, kaj se dogaja oz. kaj se bo zgodilo, temveč so bili aktivno vključeni v osamosvojitvene aktivnosti. Nekateri so bili vpoklicani v takratno milico in enote Manevrske strukture narodne zaščite (teritorialno obrambo), nekateri pa so bili angažirani na svojih delovnih mestih v različnih institucijah, ustanovah in podjetjih. Nekaj se jih je 27. 6. 1991 popoldne samoiniciativno in golorokih zoperstavilo prodiranju tanka, ki je skrenil s tankovske poti v smeri vasi Povžane oz. Materija.

Dne 27. 6. 1991, ob vojaški agresiji JLA na Slovenijo, je bil v gasilskem domu organiziran sestanek s predstavniki štaba CZ iz Sežane. Dogovorili so se za naloge društva: pregledali so opremo civilne zaščite in opremo gasilcev, pripravili gasilska vozila, da lahko ob potrebi takoj intervenirajo, s 27. 6. 1991 uvedli 24-urno dežurstvo v gasilskem domu ter skupaj z vaščani očistili in označili poti do pečin, kamor naj bi se vaščani zatekli v primeru napada JLA. Na srečo krajani teh pripravljenih zatočišč niso potrebovali.

Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo:

  • predsednik dr. Ciril Kastelic,
  • poveljnik Albin Hrvatin (Vaštirjuv),
  • tajnik Robert Mavrič,
  • blagajnik Zvonimir Sila.

 

1992

V letu 1992 so gasilci posredovali na 24 intervencijah, od teh je bilo: 21 travniških in gozdnih požarov, 2 stavbna požara (Bač in Hrpelje) ter 1 požar na kabini avtocisterne na Kozini.

Urejali so okolico doma in gradili balinarsko igrišče.

 

1993

Državni zbor Republike Slovenije je na svoji seji 20. decembra 1993 sprejel Zakon o gasilstvu in Zakon o varstvu pred požarom. Pri višjih častnikih so se spremenile oznake za čin, in sicer tako, da je bil na naramniku dodan vezen gasilski znak, obkrožen z lipovimi listi - brez peterokrake zvezde. Nad znakom pa je bila goreča bakla.

Od OGZ Sežana so dobili: 7 delovnih oblek, 10 gasilskih kombinezonov, 11 parov gumijastih škornjev, 15 hlačnih pasov, 10 vetrovk, podkap in majic od nekdanje JLA ter en polnilec akumulatorjev za TAM 130.

 

1994

V tem letu se je Občina Sežana preoblikovala v štiri manjše občine: Sežana, Komen, Divača in Hrpelje - Kozina. Takrat je PGD Materija postalo edino gasilsko društvo v občini in tako je še danes.

Ob dnevu državnosti 25. junija so svečano odprli balinarsko igrišče, ki so ga zgradili člani društva ob gasilskem domu. Za potrebe novega doma in dvorišča so balinarsko igrišče odstranili.

 

1995

V tem letu se Občinska gasilska zveza preimenuje v Kraško gasilsko zvezo, s sedežem v Sežani.

Zaradi zagotovitve operativne pripravljenosti gasilcev in njihove tehnike za intervencije ob požarih in drugih nesrečah so župani novonastalih občin, OGZ Sežana in ZGRS Sežana podpisali sporazum.

Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo:

  • predsednik Ivan Fabjančič,
  • poveljnik Sebastjan Benčič,
  • tajnik Zlatko Segulin,
  • blagajnik Igor Hrvatin.

 

1996

Člani so na občnem zboru sprejeli nov statut PGD Materija. Soglasno so sprejeli tudi sklep o preimenovanju GD Materija v PGD Materija. Formalno je preimenovanje društva potrdila Upravna enota Sežana 5. 2. 1997.

Z ekipo članov B so se udeležili državnega tekmovanja v Celju.

18.maja 1996 so matarski gasilci kot redarji pomagali organizatorju prireditve v Postojni ob prvem obisku papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji.

 

1997

Za to leto v društvenem arhivu ni poročil (predsednika, poveljnika, blagajnika …), ker v letu 1998 zaradi slabe finančne situacije v društvu niso izpeljali občnega zbora. Sicer nekoliko nenavadno, ampak resnično.

 

1998

90-letnica delovanja društva, osrednji dogodki: razvitje prapora društva; od občine so dobili novo vozilo Land Rover DEFENDER; parada iz Povžan do igrišča; razstava opreme, fotografij in dokumentov v garaži gasilskega doma … V sklopu priprav na prireditev so obnovili gasilski dom, nadkrili prireditveni oder na igrišču itd.

S štirimi ekipami so se udeležili občinskega tekmovanja v Komnu. Tam so kar tri ekipe zasedle prva mesta. Ekipa mladink je sodelovala na državnem prvenstvu v Murski Soboti. S člansko in veteransko ekipo se zaradi finančnih težav niso mogli udeležiti državnega tekmovanja v Novem mestu.

 

1999

PGD Materija je pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu (odločba UE Sežana, 9. 3. 1999).

Novo vodstvo društva je vpeljalo popolnoma nov način vodenja, z jasno razdelitvijo nalog ter pristojnosti članov UO in ostalih organov. Ponovno je bil vzpostavljen arhiv društva, začeli so se pisati zapisniki vseh sej UO, občutno pa so se izboljšali medsebojni odnosi in odnosi z Občino Hrpelje - Kozina. Na operativnem področju je društvo pričelo z aktivnim usposabljanjem in izobraževanjem gasilcev ter na splošno dvigovanjem operativne pripravljenosti v vseh pogledih. Šlo je za nekakšno prelomnico v delovanju društva in snovanje nove vizije za prihodnost, ki ji društvo sledi še danes.

Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo:

  • predsednik Zvonimir Sila,
  • poveljnik David Fabjančič,
  • tajnica Magda Renko,
  • blagajnik Igor Šiškovič.

 

2000

Na državna tekmovanja so odšli: Kočevje - mladinke, Maribor - člani B in veterani.

 

2001

Na Občnem zboru KGZ 21. 12. 2001 so vsa društva podpisala Sporazum o spremembi pristojnosti in financiranju KGZ. Šlo je za izredno pomemben dokument (ta je v veljavi še danes), s katerim so bile spremenjene pristojnosti in financiranje KGZ. Zveze ne več financirajo občine, ampak posamezna društva v enakih letnih zneskih (dotacije), ki jih potrdi Skupščina KGZ. Poleg financiranja se je na društva prenesla tudi vsa tehnika in vzdrževanje le-te, nabava vozil in opreme, zavarovanja ipd. Po podpisu sporazuma so se odnosi v KGZ in s tem tudi njeno delovanje bistveno izboljšali. S strani KGZ Sežana in s strani Občine Hrpelje - Kozina je bil sprejet dogovor o načinu sodelovanja na intervencijah in financiranja. Na območju matične občine mora na intervenciji najprej sodelovati matično društvo, saj se je v nasprotnem primeru ostala društva niso dolžna udeležiti. Občina se je obvezala, da bo v primeru večje intervencije poskrbela za logistično podporo gasilcem ter poskrbela za kritje stroškov ob morebitnih refundacijah osebnih dohodkov za gasilce, ki bi zaradi intervencij morali izostati z dela. Po dolgih letih dogovarjanj in prizadevanj se je v tej smeri le nekaj premaknilo na bolje.

V letu 2001 so z lastnimi sredstvi in s pomočjo Občine Hrpelje - Kozina nabavili novo vozilo Mercedes Benz Sprinter 416.

 

2002

Dokončno rešeno lastništvo gasilskega doma in parcele, na kateri stoji. Oboje je sedaj v lasti PGD Materija.

Vozilo Mercedes Sprinter so predelali in opremili s celotno opremo za trodelni napad in prostorom za 9 gasilcev. Nanj so namestili tudi agregat, dvižni stolp z reflektorji, dva dihalna aparata in zložljive lestve.

 

2003

Urejena je bila evidenca članstva in podatki so se prvič prenesli v uradno računalniško evidenco Gasilske zveze Slovenije (GZS) VULKAN.

Domači gasilci so posredovali na 63 intervencijah. Posebej zahtevna je bila intervencija pri gašenju površinskega požara nad Prešnico. Posredovalo je 54 gasilcev PGD Materija. Z ognjenimi zublji so se borili tudi poklicni gasilci Zavoda za gasilno in reševalno službo (ZGRS) Sežana, prostovoljna društva iz Kraške gasilske zveze (KGZ) ter gasilci s koprskega in postojnskega območja.

Gasilci so več mesecev pregledovali in popisovali hidrantno omrežje v OHK in prvič izdelali priročen seznam hidrantov, vključujoč mikro lokacije.

Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo:

  • predsednik Valter Fabjančič,
  • poveljnik Igor Šiškovič,
  • tajnica Emilija Kastelic,
  • blagajnik Blaž Sila.

Gasilske vrste je tega leta zapustil Ivan Godina (1926–2003) iz Bača pri Materiji, predsednik društva od leta 1955 do 1961.

 

2004

Po dolgem času je kar 11 članov uspešno opravilo tečaj za vodjo enote in pridobilo čin »nižji gasilski častnik«.

Gasilci PGD Materija so posredovali na 27 intervencijah.

Primorski župani so 28. 8. 2004 podpisali Dogovor o medsebojnem sodelovanju in pomoči na področju varstva pred požari v naravi in drugih večjih nesrečah.

Odkup parcele za gasilskim domom (št. 186/3, k. o. Materija) se je zaradi težav s parcelacijo vlekel kar dve leti in bil 24. 8. 2004 zaključen s podpisom kupoprodajne pogodbe. Odkup zemljišča je pomenil prve resne aktivnosti za gradnjo novega gasilskega doma.

Izdelan je bil prvi emblem oz. našitek PGD Materija.

Društvo je pričelo s sistematičnim urejanjem fotografskega arhiva.

Poveljnik Igor Šiškovič je sodeloval na petdnevni vaji 'gozdni požar' v Franciji.

Ob koncu leta 2004 je bilo prvič organizirano silvestrovanje v gasilskem domu, ki se ga je udeležilo 60 članov z družinami.

 

2005

Nabavili so novo vozilo GVC 24/50, ki je v uporabi še danes.

Gasilci PGD Materija so posredovali na 28 intervencijah. Najbolj zahtevno posredovanje je bilo gašenje požara večstanovanjske hiše v Hrpeljah, ki je izbruhnil 17. 3. 2005.

Za novega blagajnika je bil izvoljen Franko Godina.

 

2006

V letu 2006 je PGD Materija glavni poudarek namenilo predvideni gradnji novega gasilskega doma in v zvezi s tem izpeljavi vseh postopkov za pridobitev gradbenega dovoljenja. Z občino je bila podpisana pogodba o sofinanciranju rekonstrukcije in dozidave gasilskega doma.

Z občino je bila podpisana prva pogodba o opravljanju gasilske javne službe v OHK, s katero sta pogodbenici prvič tudi formalno uredili medsebojne odnose in dolžnosti.

Tega leta je bil spremenjen načrt alarmiranja in obveščanja v OHK, v skladu s katerim so gasilci PGD Materija pričeli posredovati tudi ob prometnih nesrečah. PGD Materija je bilo namreč prvo društvo v KGZ in eno redkih v Sloveniji, ki je pristopilo k tovrstnemu načinu posredovanja ter to formaliziralo tudi z ustreznimi akti. Slednje se je v naslednjih letih pokazalo kot primer dobre prakse, ki so jo posnemala tudi druga gasilska društva, zlasti pa kot učinkovit sistem posredovanja ob hudih prometnih nesrečah. Bil pa je to tudi prvi korak k čez 10 let (2016) pridobljenemu statusu gasilske enote širšega pomena.

Prvič v zgodovini je društvo tudi samostojno izpeljalo tečaj za izprašanega gasilca, ki ga je uspešno opravilo 15 gasilcev. Društvo je pričelo z doslednim izvajanjem zdravniških pregledov vseh operativnih članov.

Domači gasilci so posredovali na 31 intervencijah. Najzahtevnejše je bilo posredovanje ob požaru v naravi na širšem območju Golca, kjer je 20. 7. 2006 izbruhnil katastrofalni požar. S požarom so se gasilci borili kar štiri dni, pri tem pa se je zgodila tudi nesreča, saj se je na strmem pobočju prevrnilo in v dolino kotalilo vozilo PGD Podgrad (GVGP-2), v katerem sta bila tamkajšnja gasilca. V nesreči sta bila oba telesno poškodovana, vozilo pa popolnoma uničeno. Sicer pa je v štirih dneh pogorelo približno šest hektarjev gozda in grmičevja, po obsegu in zahtevnosti pa je bil to eden večjih požarov v domači občini v zadnjem desetletju. Na požaru se je v štirih dneh zvrstilo skupno 182 gasilcev iz 29 drugih društev (društva KGZ in Primorsko-notranjske regije) s 34 vozili ter 72 gasilcev iz domačega društva.

 

2007

Leto 2007 je zaznamovala zlasti gradnja novega gasilskega doma in s tem uresničitev večletnih želja gasilcev PGD Materija.

Sprejet je bil nov Statut PGD Materija, ki je bil usklajen z nedavno sprejetim Zakonom o gasilstvu in drugimi predpisi.

Gasilci PGD Materija so posredovali na 46 intervencijah. Poleg posredovanj na domačem terenu so dva dni posredovali tudi v Železnikih, kjer so pomagali pri saniranju posledic katastrofalnih poplav.

Društvo je pričelo z objavo mesečnih poročil o intervencijah v občinskem glasilu, ki poteka še danes.

Vidno je napredovalo na področju usposabljanj operativne enote, saj se je po dolgem času na novo izšolalo osem gasilskih častnikov. Operativci so se pričeli usposabljati tudi v prvi pomoči, saj jih je tega leta kar 24 uspešno zaključilo tečaj prve pomoči in pridobilo naziv bolničarja. Uspešno zaključeni tečaj prve pomoči je pomenil tudi prvi korak društva k uspešni 'zgodbi' prve pomoči.

Po opravljenem tečaju prve pomoči so se domači gasilci na pobudo zdravnice Vlaste Počkaj pričeli usposabljati tudi za nastop na regijskem tekmovanju v prvi pomoči v Postojni in tam kot debitanti osvojili prvo mesto. Kot zanimivost gre omeniti, da so gasilci takrat prvič v zgodovini nastopili na tovrstnih tekmovanjih kot izključno gasilska ekipa in bili oblečeni v gasilske zaščitne obleke, zaradi česar so imeli celo težave s prijavo na tekmovanje. Z odličnim rezultatom so si prislužili tudi udeležbo na državnem tekmovanju, ki je potekalo v Novi Gorici, in tam dosegli odlično peto mesto.

Podjetje ATech elektronika d.o.o. iz Materije je kupilo defibrilator in ga predalo v uporabo PGD Materija. To je bil dolga leta tudi edini defibrilator v Občini Hrpelje - Kozina, ki ga društvo uporablja še danes.

Poseben izziv je predstavljalo aktivno sodelovanje pri organizaciji državne proslave Priključitve Primorske k matični domovini, ki se je 15. 9. 2007 odvijala na Tatrah in se je je udeležilo nekaj tisoč obiskovalcev.

Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo:

  • predsednik mag. Valter Fabjančič,
  • poveljnik Igor Šiškovič,
  • tajnik Branko Babuder,
  • blagajnik Franko Godina.

Gasilske vrste je tega leta zapustil Mirko Babuder (1920-2007) iz Povžan, ustanovitelj in prvi poveljnik gasilske čete - društva, 1946-1952, poveljnik III. sektorja v OGZ Sežana 1951-1953.

 

2008

To leto je bilo za PGD Materija nedvomno najuspešnejše leto v njegovi zgodovini. To je bilo namreč leto, ko smo domači gasilci 100. obletnico delovanja društva okronali z odprtjem novega gasilskega doma, nabavo novega gasilskega vozila, izidom prve knjige o gasilstvu v Materiji in tridnevnim slavjem (za več v tej zvezi glej zavihek »100. OBLETNICA«).

Nabavljeno je bilo novo vozilo GVGP-1 (Nissan Navara), ki je bilo kasneje predelano v HTRV.

Gasilci PGD Materija so posredovali na 39 intervencijah. Najzahtevnejše je bilo posredovanje ob katastrofalnem neurju s točo, ki je prizadelo vasi Ritomeče, Brezovo Brdo, Velike Loče in Kovčice, in sicer ravno na dan odprtja Dnevov gasilstva v Materiji (8. 8. 2008). Poškodovano je bilo večje število stanovanjskih hiš in gospodarskih objektov. Na intervenciji je sodelovalo 69 gasilcev z 11 vozili ter dva predstavnika CZ OHK.

Poleg tekmovanja KGZ so se mladinci udeležili državnega tekmovanja v Ravnah na Koroškem. Ekipa bolničarjev je že drugo leto zapored uspešno zastopala OHK na regijskem tekmovanju v prvi pomoči v Povirju in se po osvojenem prvem mestu odpravila na državno tekmovanje v Novo mesto, kjer je dosegla sedmo mesto.

Za novega blagajnika je bil izvoljen Dejan Mezgec.

 

2009

Leto 2009 so zaznamovale zlasti aktivnosti, povezane nabavo novega vozila GCGP-1.

Veterani so pričeli z mesečnimi srečanji, vsako prvo soboto v mesecu, ki redno potekajo še danes.

Z delovanjem je pričela neformalna sekcija za šport, kulturo in turizem, ki je marca organizirala prvo gledališko predstavo v gasilskem domu, aprila rekreacijski pohod, maja večjo športno prireditev »Dan rekreacije - Materija 2009«, decembra pa pohod z baklami in obisk Dedka Mraza. Te aktivnosti so pomenile tudi pričetek kulturnega udejstvovanja društva, ki mu z organizacijo različnih vsakoletnih kulturnih in drugih dogodkov društvo sledi še danes.

Društvo je sodelovalo pri snemanju oddaje Mulčki, ki je bila predvajana na Televiziji Slovenija, in oddaje Dobro jutro na Televiziji Koper.

Postavljena je bila spletna stran PGD Materija.

Gasilci PGD Materija so posredovali na 49 intervencijah. Najzahtevnejše je bilo posredovanje ob hudi prometni nesreči, ki se je zgodila 28. 11. 2009 med Markovščino in Gradiščem. V nesreči so bila udeležena tri vozila, tri osebe hudo telesno poškodovane, ena pa je poškodbam podlegla. Gasilci so se 28. 8. 2009 soočili tudi z večjim požarom v naravi na širšem območju Prešnice oz. Kraškega roba, kjer je sodelovalo 133 gasilcev Obalne gasilske zveze, KGZ in ZGRS Sežana, na pomoč pa sta jim priskočila tudi dva helikopterja Slovenske vojske (SV).

Po osvojenem prvem mestu na regijskem tekmovanju v prvi pomoči, ki je potekalo v Materiji, se je ekipa PGD Materija udeležila državnega tekmovanja v Kranju, kjer je dosegla peto mesto.

Tega leta je nov gasilski dom zaživel v pravem pomenu besede. V njem so se namreč pričele redno odvijati tudi številne druge dejavnosti, npr. različna izobraževanja, plesne vaje vrtca iz Materije, aerobika, trebušni ples, šola harmonike in angleščine ipd. Večina teh poteka še danes.

Na slovesnosti ob prazniku dneva državnosti v Divači je društvo iz rok ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal prejelo odlikovanje za zasluge pri varnosti »bronasti ščit Policije«.

 

2010

Leto 2010 je zaznamovala zlasti občutna prenova voznega parka. Društvo je v tem letu nabavilo vozili GCGP-1 (Renault Midlum) in GVM-1 (Renault Trafic Passenger) ter priklopnik za prevoz gasilske opreme.

Aprila so domači gasilci aktivno sodelovali v vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu.

Oktobra je društvo v sodelovanju z OZ RK Sežana prvič v zgodovini organiziralo krvodajalsko akcijo.

David Fabjančič je tega leta pričel z zbiranjem gasilskih emblemov (ob koncu leta 2018 je zbral že preko 800 slovenskih in tujih emblemov, ki so razstavljeni v gasilskem domu).

Alen Hrvatin je izdelal poseben električni sistem alarmiranja in istočasnega samostojnega vklapljanja ter izklapljanja različnih naprav v gasilskem domu, ki je pripomogel k izboljšanju odzivnega časa operativne enote.

Tega leta je društvo organiziralo dva večja dogodka, in sicer tekmovanje KGZ ter srečanje mladih gasilcev KGZ.

Domači gasilci so sodelovali v posebni oddaji o gasilcih na Televiziji Slovenija.

Posredovali so na 39 intervencijah. Najzahtevnejša so bila posredovanja ob septembrskih poplavah v Rodiku, Slopah, Hotični, Brezovici in na Kovčicah, kjer je voda zalila in poškodovala stanovanjske objekte in ceste. Poleg tega so odšli na pomoč kolegom iz Ljubljane, kjer so odpravljali posledice katastrofalnih poplav. V tem letu gre izpostaviti tudi požar gospodarskega poslopja v Hotični (15. 7. 2010), kjer so s hitrim posredovanjem preprečili najhujše.

Poleg sodelovanja na tekmovanju KGZ sta se ekipi pionirjev in mladincev udeležili državnega tekmovanja v Beltincih.

Društvo so obiskali člani Odbora Vlade za razpolaganje s sredstvi požarnega sklada, med katerimi sta bila tudi predsednik in poveljnik GZS Anton Koren in Matjaž Klarič.

Opravljen je bil ponoven pregled hidrantnega omrežja na območju OHK.

OHK je društvu podelila posebno zahvalo za požrtvovalno delo.

Tega leta nas je zapustil Slavko Zupančič (1922-2010) iz Materije, član PGD v obdobju 1949-1954 in od leta 2009.

 

2011

Leto 2011 je zaznamoval zgodovinski uspeh ekipe prve pomoči PGD Materija, ki je po osvojenem prvem mestu na regijskem tekmovanju v Ilirski Bistrici na državnem tekmovanju v Brežicah 8. 10. 2011 osvojila naslov državnih prvakov. Prvič v zgodovini je na državnem tekmovanju zmagala ekipa gasilcev. Proslavljala je celotna Materija, ki je svojim junakom še isti dan priredila veličasten sprejem. Za člane ekipe pa je dosežek pomenil tudi veliko obvezo, saj so se z osvojenim prvim mestom uvrstili na evropsko prvenstvo v prvi pomoči, ki je julija naslednje leto potekalo na Irskem.

Junija so prvič organizirali štiridnevni mladinski tabor, ki se ga je udeležilo 24 otrok in 13 mentorjev. Tako kot vsa naslednja leta se je ta odvijal v Mladinskem zdravilišču in letovišču RKS na Debelem rtiču. V naslednjih letih so tabori postajali vse številčnejši in eden ključnih letnih dogodkov na področju dela z mladimi gasilci.

Septembra so aktivno sodelovali na slovesnosti ob prvi odprti meji v Čičariji, ki jo je organizirala Občina Hrpelje - Kozina, in v gasilskem domu gostili gasilce iz Lanišča in Buzeta (Republika Hrvaška) ter Brega (Republika Italija).

Novembra je društvo gostilo Občni zbor veteranov vojne za Slovenijo in bilo ob tem deležno tudi obiska ministrice za obrambo dr. Ljubice Jelušič.

Gasilci PGD Materija so posredovali na 50 intervencijah. Najzahtevnejše je bilo posredovanje ob požaru ob železniški progi nad Prešnico, ki se je vnel 6. 10. 2011 in se zelo hitro širil v smeri Slavnika. Intervencija je potekala 21 ur, pri gašenju pa je sodelovalo 239 gasilcev z 51 vozili iz 22 prostovoljnih društev, poklicni gasilci iz Sežane ter Kopra, posadki helikopterjev SV, pripadniki občinske CZ in domačini Prešnice. Sicer pa gre v letu 2011 izpostaviti tudi intervencijo ob iskanju pogrešane osebe med Mršami in Artvižami (23. 10. 2011), kjer so gasilci s hitrim posredovanjem izgubljeno osebo našli tik pred nočjo.

Za namestnika predsednika KGZ je bil izvoljen predsednik PGD Materija mag. Valter Fabjančič.

 

2012

Leto 2012 so zaznamovali izjemni uspehi na tekmovalnem področju. Društvo se je z osmimi ekipami udeležilo tekmovanja KGZ v Povirju in z dvema državnega tekmovanja na Ptuju. Najpomembnejša pa je bila udeležba ekipe prve pomoči na evropskem tekmovanju v prvi pomoči, ki je potekalo na Irskem.

Evropsko tekmovanje v prvi pomoči

Po osvojenem naslovu državnih prvakov je ekipa že decembra 2011 pričela z aktivnimi pripravami za evropsko tekmovanje. Večina priprav je tako rekoč vsakodnevno potekala v Materiji. Izpopolniti je bilo treba teoretično znanje in spoznati doktrino posredovanja, ki je značilna za druge evropske države. Prvi teden v juniju je ekipa svoje domače postelje zamenjala za vojaške in se nastanila v Vojašnici Novo mesto. Tu je potekalo intenzivno usposabljanje pod vodstvom inštruktorja Slovenske vojske Zlatka Kvržića ter srbskih inštruktorjev Nikole Jovanovića in Miloša Djorovića. Za člane ekipe je bil prav poseben izziv tudi angleški jezik, ki so ga morali uporabljati na evropskem tekmovanju, zato so v jezikovni šoli Modrijan v Sežani opravili tudi 90-urni tečaj angleškega jezika. Neposredno pred odhodom na Irsko je v Materiji potekalo zaključno praktično usposabljanje, ki sta ga poleg slovenskih inštruktorjev Zlatka Kvržića in Damjana Slabeta ter zdravnice Vlaste Počkaj vodila tudi že omenjena srbska inštruktorja.

Evropsko tekmovanje (First Aid Convention in Europe - FACE 2012) je potekalo v mestu Dundalk na Irskem od 5. do 8. julija 2012. Pred odhodom je RKS v Ljubljani pripravil sprejem, ki so se ga udeležili tudi župan OHK Zvonko Benčič Midre, generalni sekretar RKS dr. Danijel Starman, predsednik RKS Franc Košir, namestnik generalnega direktorja URSZR Branko Dervodel, predsednik GZS Anton Koren in poveljnik GZS mag. Matjaž Klarič. Ekipa se je v spremstvu poveljnika občinske CZ Roberta Kastelica, mentorice Vlaste Počkaj in osmih predstavnikov RKS na pot odpravila že v sredo, 4. julija, a je morala zaradi slabega vremena in zamude letala prvo noč prespati v Parizu. Na letališče v Dublin je tako prispela šele naslednji dan in se v popoldanskih urah nastanila v mestu Dundalk. V petek (6. julija) so se gasilci udeležili slovesne otvoritve tekmovanja, v soboto (7. julija) pa je šlo zares. V 12 urah, kolikor je trajalo tekmovanje, je ekipa dala vse od sebe in na 12 delovnih točkah dokazala, da sodi v sam evropski vrh. V konkurenci 22 najboljših evropskih ekip in ene ruske je dosegla odlično deveto mesto ter tako postala četrta predstavnica Slovenije, ki se je do takrat uvrstila med prvo deseterico. Ob tem pa velja omeniti, da je bila domača ekipa na prvenstvu tudi edina ekipa gasilcev. Uvrstitev ekipe na evropsko prvenstvo in osvojeno mesto v prvi deseterici je za domače društvo predstavljalo največji tekmovalni uspeh v zgodovini, obenem pa tudi največji uspeh vseh slovenskih gasilcev na tekmovanjih v prvi pomoči. Ekipo so sestavljali:

  • Valter Fabjančič (vodja),
  • Aljoša Sila (sweeper),
  • Marko Renko,
  • Saško Mavrič,
  • Bojan Renko,
  • Damir Zec,
  • Sandi Fabjančič in
  • Ivan Babuder (fotograf).

Člani ekipe so bili po prihodu domov deležni številnih čestitk in sprejemov, društvo pa je ob tem prejelo tudi številna priznanja, med katerimi velja izpostaviti: posebno plaketo OHK, odlikovanje oz. plaketo GZS, bronasti znak CZ RS in plaketo KGZ. V počastitev uspeha je 8. 12. 2012 v gasilskem domu potekala tudi posebna prireditev, kjer je bil predstavljen dokumentarni prispevek o t. i. »pravljici o prvi pomoči PGD Materija« (avtorji Marinka in Sandi Fabjančič ter Ester Mihalič), posebno mesto pa ima ta uspeh tudi v muzeju gasilskega doma, kjer so med drugim razstavljeni portreti članov ekipe, katerih avtor je Slavko Gerželj.

Ker ekipa, ki se uvrsti na evropsko prvenstvo, dve leti ne sme nastopati na tekmovanjih, so člani ekipe sklenili, da svoje bogato znanje in izkušnje prenesejo na mlajšo generacijo. Tako so pričeli usposabljati novo, mlado ekipo gasilcev, ki je že prvo leto (2014) osvojila prvo mesto na regijskem tekmovanju v Podgradu in peto mesto na državnem tekmovanju v Kopru. Člani ekipe pa svoje znanje uspešno prenašajo tudi na druge, pri čemer gre omeniti zlasti usposabljanja drugih ekip prve pomoči, redna usposabljanja domače operativne enote, od leta 2016 pa tudi usposabljanja občanov OHK po posameznih vaseh.

Na Občnem zboru so bili sprejeti: nov Statut PGD Materija, Pravilnik o disciplinskem postopku v PGD Materija in sprememba Pravilnika o uporabi službenih mobilnih telefonov PGD Materija.

Junija se je 10 mentorjev z 28 mladimi gasilci za štiri dni odpravilo na drugi mladinski tabor.

Pod okriljem Medobčinskega društva Zveze prijateljev mladine so se v gasilskem domu pričele enkrat mesečno odvijati otroške delavnice.

Domači gasilci so v letu 2012 posredovali na 88 intervencijah. Poleg številnih posredovanj zaradi orkanske burje na širšem območju Kozine je bilo najzahtevnejše posredovanje ob katastrofalnem požaru na območju Obrova, ki se je razplamtel 10. avgusta. Zajel je kar 108 ha borovega gozda in že ogrožal stanovanjske objekte. V sedmih dneh, kolikor je trajala intervencija, se je izmenjalo kar 694 prostovoljnih gasilcev iz 42 gasilskih društev obalno-kraške, notranjske ter ljubljanske regije. Poleg gasilcev so na intervenciji sodelovale tudi posadke dveh helikopterjev SV in enega italijanske CZ. Požarišče so si ogledali tudi najvišji predstavniki državnih in gasilskih struktur: predsednik RS dr. Danilo Turk, minister za obrambo Aleš Hojs, predsednik in poveljnik GZS Anton Koren in Matjaž Klarič. Izredno zahteven je bil tudi požar, ki se je 23. 8. 2012 vnel ob železniški progi na Kozini in zajel borov gozd. Požar se je zaradi suhega rastlinja in vetra izredno hitro širil v smeri Rodika in že ogrožal stanovanjske hiše.

Prvič v zgodovini so po uspešno zaključenem tečaju v vrste mentorjev vstopile tudi tri članice PGD Materija, in sicer: Marinka Fabjančič, Sabrina Boštjančič ter Tina Babuder.

Na Občnem zboru je bilo izvoljeno novo vodstvo:

  • predsednik mag. Valter Fabjančič,
  • poveljnik David Fabjančič,
  • tajnik Branko Babuder,
  • blagajnik Dejan Mezgec.

 

2013

Leto 2013 so zaznamovale zlasti aktivnosti, povezane nabavo novega vozila GVGP-2 (Bremach).

Konec leta je bil na pobudo domačih gasilcev podpisan poseben dogovor z ZD Sežana, v skladu s katerim operativna enota (po predhodnem soglasju zdravstvenega osebja) posreduje tudi ob srčnih zastojih in drugih nujnih stanjih. V ta namen je OHK spremenila tudi načrt aktiviranja. Kako pomemben je bil podpis dogovora, se je zelo hitro pokazalo v praksi, saj danes operativna enota redno posreduje tudi ob teh intervencijah in velikokrat pripomore k ohranitvi življenj.

Društvo je pridobilo status portalnih gasilcev.

Poskusno je pričelo uporabljati t. i. sistem FLORJAN (SMS alarmiranje), ki ga uporablja še danes.

Skladno s sklepom UO je poveljnik PGD Materija tega leta pričel uporabljati rdečo zaščitno čelado (vsi ostali operativci nosijo odsevno rumeno).

26. junija pa se je devet mentorjev z 28 mladimi gasilci za štiri dni odpravilo na tretji mladinski tabor.

V začetku septembra se je društvo prvič vključilo v akcijo varovanja otrok, kjer so veterani cel teden pomagali pri zagotavljanju varnosti otrok na poti v šolo (v naslednjih letih je to sodelovanje veteranov postalo tradicionalno).

Domači gasilci so posredovali na 59 intervencijah. Najzahtevnejše je bilo posredovanje pri prometni nesreči 30. 10. 2013 med Markovščino in Gradiščem pri Materiji, kjer je voznik osebnega avtomobila trčil v obcestno drevo in ostal ukleščen v vozilu. Zaradi popolnoma zverižene pločevine in položaja vozila so se domači ter poklicni gasilci ZGRS Sežana skoraj eno uro trudili osvoboditi voznika, vendar pa je ta še istega dne v bolnišnici umrl zaradi hudih poškodb.

 

2014

Leto 2014 so zaznamovali nabava novega vozila GVGP-2 (Bremach) in uspehi na tekmovalnem področju.

Poleg številnih drugih kulturnih prireditev in strokovnih predavanj, ki redno potekajo v gasilskem domu, je aprila gostoval priznani kantavtor Iztok Mlakar.

Na predlog GZS je 50 članov društva in svojcev aprila v Begunjah sodelovalo na snemanju televizijske oddaje Slovenski pozdrav, ki je bila predvajana na Televiziji Slovenija.

Konec junija pa so mentorji 30 najmlajših gasilcev odpeljali na tradicionalni mladinski tabor.

Avgusta so domači gasilci v Materiji organizirali srečanje veteranov KGZ.

Novembra je društvo gostilo mentorje Vatrogasne zajednice Primorsko-goranske županije in jim v obliki strokovnega predavanja predstavilo organizacijo mladinskih taborov.

Domači gasilci so posredovali na 49 intervencijah. Ena težjih je bilo posredovanje ob hudi prometni nesreči 5. 11. 2014 pri Materiji, kjer sta trčila voznik tovornjaka in kombiniranega vozila, ki je hudo telesno poškodovan ostal ukleščen v vozilu. Izpostaviti pa gre tudi iskanje pogrešane osebe na širšem območju Ritomeč 8. 11. 2014, kjer so gasilci po intenzivnem iskanju zvečer našli osebo v zelo slabem stanju. Sicer pa so sodelovali tudi pri odstranjevanju posledic februarskega katastrofalnega žleda na območju Pivke in Postojne, novembrskih poplavah na območju Planine, Knežaka in Koritnic, 21. 8. 2014 pa v vasi Mahniči na Krasu, kjer je orkanski veter uničil ostrešja objektov.

Poleg udeležbe na tekmovanju KGZ sta se ekipi pionirk in pionirjev udeležili državnega tekmovanja v Ormožu, kjer so pionirji osvojili sedmo mesto. Pet ekip mladih gasilcev se je prvič udeležilo tudi območnega tekmovanja iz orientacije v Podgradu in v vseh kategorijah doseglo najboljše rezultate. Po odličnih rezultatih tudi na regijskem tekmovanju v Sežani so se udeležili še državnega tekmovanja iz orientacije v Sv. Juriju ob Ščavnici.

Velik uspeh je na tekmovanjih prve pomoči dosegla tudi nova (mlada) ekipa prve pomoči, ki je že ob prvem nastopu na regijskem tekmovanju v Podgradu osvojila prvo, na državnem v Kopru pa peto mesto.

 

2015

Leto 2015 je zaznamoval zlasti zaključek projekta nabave novega gasilskega vozila GVGP-1 (Ford Ranger), s čemer je bila v celoti zaključena prenova voznega parka ter namestitev montažne garaže na parkirišču gasilskega doma. Pomemben projekt je bila tudi predelava vozila GVGP-1 v hitro tehnično vozilo za posredovanje ob prometnih nesrečah (HTRV) in nabava še preostale opreme za tovrstna posredovanja.

Izdelan je bil nov operativni načrt PGD Materija.

Marca je v Materiji potekalo tekmovanje Obalno-kraške regije v kvizu gasilske mladine.

Društvo je sodelovalo pri snemanju oddaje Televizije Koper, ki je objavila prispevek o PGD Materija in zgodovini matarskega podolja.

25. junija pa se je 10 mentorjev in 37 mladih gasilcev za štiri dni odpravilo na Debeli rtič, kjer je potekal peti mladinski tabor PGD Materija.

Julija so operativci prvič v zgodovini članico Andrejo Tomažič Hrvatin iz Povžan z gasilskim slavolokom pospremili v zakonski stan.

Avgusta je društvo prvič pripravilo dan odprtih vrat.

Ob vsakoletni decembrski prireditvi ob prihodu Dedka Mraza se je v gasilskem domu zglasil tudi priljubljeni slovenski igralec Primož Forte ('Gušto').

Gasilci PGD Materija so v letu 2015 posredovali na 77 intervencijah. Med težjimi so bila posredovanja ob stavbnih požarih v Krvavem Potoku (26. 1. 2015), Skadanščini (11. 3. 2015) in na Kozini (30. 11. 2015), pri čemer so domači gasilci s hitro intervencijo v vseh treh primerih preprečili, da bi se požari razširili na celotne objekte. Posebej gre omeniti tudi reševanje onemoglega pastirja na območju Slavnika (reševanje je potekalo v močnem snežnem metežu in ob 40 cm visoki snežni odeji) ter uspešno oživljanje osebe (4. 6. 2015) v eni izmed proizvodnih hal v OIC Hrpelje.

V operativno enoto je bila prvič vključena tudi članica, in sicer Tina Zec.

Tega leta nas je zapustil nekdanji predsednik in dolgoletni blagajnik društva Zvonimir Sila (1949-2015).

 

2016

Leto 2016 je PGD Materija zaznamovala zlasti pridobitev statusa gasilske enote širšega pomena.

Zadnji teden v juniju je 12 mentorjev odpeljalo na štiridnevni šesti mladinski tabor 35 mladih gasilcev.

Štiri člani so usposabljali ekipo prve pomoči RK iz Ajdovščine, ki je nato na državnem tekmovanju osvojila drugo mesto. Decembra pa so člani ekipe prve pomoči vaščanom Rodika, ki so prevzeli v uporabo prvi stacionarni defibrilator v domači občini, predstavili osnove temeljnih postopkov oživljanja in praktično uporabo naprave (tovrstna usposabljanja so v naslednjih letih postala stalnica).

Gasilci PGD Materija so v letu 2016 posredovali na kar 95 intervencijah. V tem letu so se izrazito povečale intervencije ob stavbnih požarih, od katerih je bilo najzahtevnejše posredovanje ob požaru proizvodne hale družbe Purplatex v Povžanah 8. 4. 2016. Požar, ki ga je gasilo 84 prostovoljnih in poklicnih gasilcev, je terjal izjemne napore vseh sodelujočih, saj se je pri gorenju razvijala izredno visoka temperatura, z veliko količino nevarnega dima. Na intervenciji se je poškodoval gasilec iz PGD Senožeče, ki je bil po oskrbi v ZD Hrpelje odpeljan na zdravljenje v Klinični center v Ljubljano. Omeniti velja tudi intervencijo ob eksploziji dimnih plinov in požaru v mizarskem podjetju v Rodiku 5. 2. 2016, kjer so gasilci s hitrim in pravilnim pristopom požar omejili in preprečili, da bi se razširil na celoten objekt. Sicer pa so aktivno sodelovali tudi pri intervenciji ob katastrofalnem požaru na Kraškem robu (7. 8. 2016), ki je je trajal več dni. Pri tem je pogorelo več kot 450 ha površine, gasilo pa ga je več kot 1.000 gasilcev iz cele Slovenije.

Tekmovanja KGZ v Lokvi se je udeležilo sedem domačih ekip, ekipa pionirk pa se je udeležila tudi državnega tekmovanja v Kopru.

Na prvem UO KGZ v novem mandatu je bil za namestnika predsednika zveze ponovno izvoljen mag. Valter Fabjančič.

 

2017

Leto 2017 je zaznamoval zlasti pričetek aktivnosti za širitev gasilskega doma. Zaradi vse večjih operativnih potreb je bilo namreč nujno pristopiti k razširitvi garažnih in garderobnih prostorov gasilskega doma. V tej zvezi je OHK konec leta odkupila sosednji zemljišči, pripravljen pa je bil tudi že osnutek projektne dokumentacije za širitev spodnjega dela gasilskega doma. Pospešeno so se aktivnosti nadaljevale tudi v prihodnjem letu, ko je bila konec februarja 2018 že vložena vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja, marca pa objavljen razpis za izbiro izvajalca gradbenih del.

V tem letu je bila izvedena tudi celovita predelava nadgradnje vozila GVC 24/50.

Prvič sta bila sprejeta posebna letna programa dela z mladimi in rednih usposabljanj operativne enote, s čimer je društvo obema področjema dalo še večji pomen (slednje je postalo stalna praksa tudi v naslednjih letih).

Junija je društvo obiskala ministrica za obrambo Andreja Katič, prav tako junija pa je 11 mentorjev 38 mladih gasilcev odpeljalo na sedmi mladinski tabor.

Domači gasilci so v letu 2017 posredovali na 92 intervencijah. Med zahtevnejšimi je bilo iskanje dveh pogrešanih oseb na širšem območju Slavnika 11. 12. 2017, ki je potekalo v mraku in snežnem metežu. Po dvournem iskanju so gasilci oba pogrešana ter njunega psa našli v gozdu med Gradiščem in Golcem. Sicer pa je leto 2017 zaznamovalo tudi povečanje posredovanj ob nenadnih zastojih srca in drugih nujnih stanjih, pri čemer gre izpostaviti zlasti uspešno intervencijo 28. 11. 2017, ko se je v Ocizli dušil dojenček, na pomoč pa je prvi prihitel v bližini stanujoč operativni član PGD Materija, ki je s pravilnimi nudenjem prve pomoči dojenčku povrnil normalno dihanje.

Potrjen je bil nov sestav operativne enote, ki je po novem štela kar 50 operativk in operativcev oz. največ v zgodovini.

Na občnem zboru je bilo izvoljeno novo vodstvo društva:

  • predsednik (četrti mandat) dr. Valter Fabjančič,
  • poveljnik Igor Šiškovič,
  • tajnik Branko Babuder,
  • blagajnik Dejan Mezgec.

 

2018

Leto 2018 sta zaznamovala zlasti obeležitev 110. obletnice PGD Materija in pričetek dozidave gasilskega doma.

Slovesnost ob 110. obletnici, poimenovana kot »Praznik gasilstva v Materiji«, je potekala dva dni, in sicer v petek, 10., in soboto, 11. avgusta 2018. V petek se je v kulturnem domu v Hrpeljah odvijala prireditev, posvečena izidu knjige Matarski gasilci skozi čas avtorja Slavka Gerželja, sobotno dogajanje pa se je pričelo s predstavitvijo domačih pridelovalcev in društev ter otroškim gasilskim poligonom. Sledili so prikaz gašenja s helikopterjem SV, velika gasilska parada, osrednja slovesnost in večerna zabava. Parade in osrednje slovesnosti se je poleg ostalih visokih gostov udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, kar je jubileju dalo poseben pečat (več pod zavihkom »110. OBLETNICA«). 

Po zaključenem javnem razpisu in pridobljenem gradbenem dovoljenju je bila aprila podpisana pogodba z izbranim izvajalcem za dozidavo gasilskega doma, t. j. družbo KSP d.d. Sežana. Ker pa je investicija zaradi dviga cen gradbenih storitev presegla predvidena proračunska sredstva, je bil projekt razdeljen na faze, in sicer na način, da se v letu 2018 zaključi zunanja ureditev ter izvede prizidek (le) do tretje gradbene faze, preostala dela pa se zaključijo v naslednjem letu. 16. maja 2018 se je gradnja dejansko pričela in zaključila (prva faza) do obeležitve 110. obletnice. Projekt dozidave (enoetažni prizidek) vključuje širitev garažnih in garderobnih prostorov ter zunanjih intervencijskih in parkirnih površin.

Maja je PGD Materija kot soorganizator prvič aktivno sodelovalo pri organizaciji drugega gorsko kolesarskega maratona MTB Slavnik, ki je bila tudi največja športna prireditev v občini (glavni organizator je bilo Kolesarsko društvo Raketa iz Kopra). Ravno tako maja so se domači gasilci na Ptuju udeležili velike gasilske parade, posvečene XVII. Kongresu GZS.

Zadnji teden v juniju je 11 mentorjev odpeljalo na štiridnevni osmi mladinski tabor PGD Materija 41 mladih gasilcev.

Domači gasilci so v letu 2018 posredovali na 74 intervencijah. Med zahtevnejšimi sta bila dva stavbna požara, in sicer v Rožicah 4. 4. 2018 (garaža stanovanjske hiše) in na Kozini 24. 7. 2018 (gostinski objekt). Zaradi izrednih vremenskih razmer (zameti in močna burja) je bilo izredno zahtevno tudi posredovanje 3. 2. 2018, ko je v stanovanjski hiši na Kozjanah (Občina Divača) oseba doživela srčni zastoj. Poleg omenjenega so gasilci posredovali na več prometnih nesrečah s telesnimi poškodbami, od tega so v petih nesrečah hudo telesno poškodovani udeleženci ostali ukleščeni v zveriženi pločevini, zaradi česar so jih morali gasilci rešiti s tehničnimi posegi. Sicer pa so domači gasilci 13. 7. 2018 posredovali tudi na območju Črnomlja, kjer je katastrofalna toča in uničila večje število streh objektov in drugega premoženja.

Poleg udeležbe sedmih ekip na državnem tekmovanju v Komnu (12. 5. 2018) sta se ekipi mladink in mladincev 22. 9. 2018 udeležili tudi državnega tekmovanja v Gornji Radgoni.

Valter Fabjančič je kot predstavnik Obalno-kraške regije uspešno zaključil posebno usposabljanje za nudenje psihološke pomoči (gasilski zaupnik), ki je bilo tudi prvo tovrstno usposabljanje za zaupnike iz vrst prostovoljnih gasilcev.

Konec leta 2018 je bilo v PGD Materija včlanjenih 183 članic in članov, od tega 56 pionirjev in mladincev ter 50 članov operativne enote.

 

Kratek povzetek zgodovine društva sta po knjigi Matarski gasilci skozi čas pripravila Slavko Gerželj in dr. Valter Fabjančič.

 

 

 

 

 

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MATERIJA

Bač pri Materiji 28/b, 6242 Materija

E-pošta: gasilcimaterija@gmail.com